Uvod

Podjetja in vlade vse bolj priznavajo nujno potrebo po obravnavanju podnebnih sprememb in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP). Evropska unija (EU) je ključni akter pri svetovnih prizadevanjih za zmanjšanje emisij, saj izvaja različne politike in predpise za lažji prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Ena najnovejših uredb je mehanizem prilagajanja meja ogljika (CBAM).

Predlog CBAM je pomemben korak k doseganju podnebnih ciljev EU, ki vključujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030. Evropska komisija ga je uvedla julija 2021, veljati pa je začel maja 2023. V tem blogu bomo razpravljali o ključnih značilnostih CBAM, njegovem delovanju in njegovem možnem vplivu na podjetja in trgovino.

Kakšni so cilji CBAM?

CBAM je bil zasnovan za reševanje vprašanja selitve ogljika, ko podjetja preselijo svoje poslovanje v države z ohlapnimi okoljskimi predpisi, da bi se izognila stroškom izpolnjevanja podnebnih politik svoje matične države. Prenos proizvodnje v države z nižjimi podnebnimi standardi lahko povzroči povečanje globalnih emisij toplogrednih plinov. Selitev virov CO2 postavlja v slabši položaj tudi industrije EU, ki morajo upoštevati podnebne politike.

Cilj EU je preprečiti selitev ogljika tako, da od uvoznikov zahteva plačilo za emisije, povezane s proizvodnjo blaga, uvoženega v EU. To bi spodbudilo podjetja zunaj EU k zmanjšanju emisij ogljika in prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Podjetja bi morala plačati svoj ogljični odtis ne glede na to, kje se nahajajo njihove dejavnosti. To bi izenačilo konkurenčne pogoje za industrije EU, ki morajo upoštevati stroge podnebne politike EU, in preprečilo, da bi jih nelojalno znižal uvoz, proizveden v državah z nižjimi okoljskimi standardi.

Ne le to, CBAM bi ustvaril dodaten vir prihodkov za EU, ki bi ga lahko uporabili za financiranje podnebnih ukrepov in podporo prehodu na zeleno gospodarstvo. Od leta 2026 do 2030 naj bi CBAM ustvaril prihodke, ocenjene na povprečno približno 1 milijardo EUR na leto za proračun EU.

CBAM: Kako bi delovalo?

CBAM bi od uvoznikov zahteval, da plačajo za emisije ogljika, povezane s proizvodnjo blaga, uvoženega v EU, z uporabo iste metodologije, kot se uporablja za proizvajalce v EU v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). CBAM bi deloval tako, da bi od uvoznikov zahteval nakup elektronskih potrdil za kritje emisij, povezanih s proizvodnjo uvoženega blaga. Cena teh certifikatov bi temeljila na ceni ogljika v okviru ETS.

Cenovni mehanizem za CBAM bi bil podoben mehanizmu ETS, s postopnim obdobjem uvajanja in postopnim povečevanjem obsega izdelkov. CBAM se bo sprva uporabljal za uvoz blaga, ki je ogljično intenzivno in pri katerem obstaja največje tveganje selitve CO2: cement, železo in jeklo, aluminij, gnojila, elektrika in vodik. Dolgoročni cilj je postopna razširitev obsega CBAM, da bo zajel širok spekter sektorjev. Prehodno obdobje CBAM se je začelo 1. oktobra 2023 in bo trajalo do 1. januarja 2026, ko stopi v veljavo stalni sistem. V tem obdobju bodo morali uvozniki blaga v okviru novih pravil poročati le o emisijah toplogrednih plinov, ki so del njihovega uvoza (neposredne in posredne emisije), brez kakršnih koli finančnih plačil ali prilagoditev. Postopno uvajanje bi uvoznikom in izvoznikom dalo čas, da se prilagodijo novemu sistemu, in zagotovilo gladek prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Dolgoročno bi CBAM zajemal vse blago, uvoženo v EU, ki je predmet ETS. To pomeni, da bi bil zajet vsak izdelek, ki med proizvodnim procesom oddaja toplogredne pline, ne glede na državo izvora. CBAM bi tudi zagotovil, da uvozniki plačajo za emisije ogljika, povezane s proizvodnjo uvoženega blaga, kar bi ustvarilo spodbudo za podjetja, da zmanjšajo svoj ogljični odtis in preidejo na nizkoogljično gospodarstvo.

Vendar pa obstaja nekaj izjem pri CBAM. Na primer, uvoz iz držav, ki so uvedle enakovredne mehanizme določanja cen ogljika, bi bil izvzet iz CBAM. Poleg tega bi bili iz CBAM izvzeti tudi mali uvozniki in izvozniki, ki padejo pod določeno mejno vrednost.

Kakšen je potencialni vpliv CBAM?

Pričakuje se, da bo predlog CBAM pomembno vplival na določanje cen ogljika in trgovanje z emisijami v EU. Z zahtevo, da uvozniki kupijo ogljikove certifikate za kritje emisij, povezanih s proizvodnjo uvoženega blaga, bi CBAM ustvaril novo povpraševanje po ogljikovih certifikatih in potencialno zvišal ceno ogljika v ETS. V zvezi s tem se pričakuje, da bo CBAM prispeval k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in omilil vplive podnebnih sprememb. Vendar bi bil vpliv CBAM na okolje odvisen od cene ogljika in pokritosti izdelkov.

Vpliv CBAM na mednarodno trgovino in podnebne sporazume je še vedno negotov. Nekatere države so izrazile zaskrbljenost, da bi CBAM lahko kršil načela Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Vendar je EU izjavila, da je CBAM v celoti v skladu s pravili STO in v skladu z načeli poštene konkurence in varstva okolja. Poleg tega bi lahko CBAM potencialno spodbudil druge države k izvajanju lastnih mehanizmov določanja cen ogljika in prispeval k globalnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ublažitev vplivov podnebnih sprememb.

Zaključek

Skratka, CBAM predstavlja pomemben korak k doseganju podnebnih ciljev EU in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za industrije EU. S preprečevanjem selitve CO2 in spodbujanjem podjetij, da zmanjšajo svoj ogljični odtis, bi CBAM povečal učinkovitost prizadevanj EU za zmanjšanje emisij in prispeval k globalnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ublažitev vplivov podnebnih sprememb. Vendar bi bil vpliv CBAM na cene ogljika, trgovanje z emisijami, mednarodno trgovino in okolje odvisen od podrobnosti njegovega izvajanja in odziva drugih držav in zainteresiranih strani.